Krajinski park, ki skriva mnogo naravnih lepot imenujemo Rakov Škocjan. Rakov Škocjan je nekakšna kraška dolina, po kateri se vije struga vode, ki povezuje Planinsko in Cerkniško polje. Razlog za nastanek doline tiči v porušitvi stopa podzemeljskega rova, tako je posledično voda prišla na površje. Na dveh mestih se strop ni popolnoma zrušil, ostanke po so poimenovali Mali naravni most ter Veliki naravni most. Kot pove samo ime, se razlikujeta po sami velikosti. Voda, ki se vije oziroma teče po dolini imenujemo reka Rak. Dolina Rakov Škocjan je dobila ime po cerkvi svetega Kancijana, od katere so ostale le še ruševine. Park Rakov Škocjan, je zaradi prizadevanja naravovarstvenikov in naravoslovcev leta 1949 dobil naziv in je sedaj zavarovan kot krajinski park.
Skozi sam park poteka naravoslovna pot, ki je označena z tablami, tako da je destinacija odlična za ogled, saj si lahko območje pogledate brez vodiča in je lepa točka za vse ljubitelje narave in naravnih lepot. Razlog za nastanek krajinskega parka, je apnenec, ki je tukaj prisoten v veliki meri. Tako deževnica teče po apnencu, ki je sorazmerno odporna kamnina z lastnostjo, da ga voda raztaplja. Tako lahko pride do udorov in voda privre na površje. To je tudi način, kako je Rakov Škocjan nastal. Priporočen je ogled Malega in Velikega naravnega mostu, Zelških jam, ki premorejo od 8 do 50 m globoke udore, vrtače Kotel z jezerom ter jame Tkalca. Slednja je ena izmed največjih znamenitosti tega območja, saj je dolga kar 2845 m, ki ima dva vhoda, za dodatno navdušenje pa si oglejte razvaline cerkve svetega Kancijana, pri čemer se celotna zgodba sploh začne.