V neposredni bližini Lukenjske gore, se nahajajo ruševine, ki predstavljajo nekoč mogočni grad Luknja. Objekt je danes le še bleda senca svoje mogočnosti, saj od gradu ni ostalo več kot le nekaj kamnitega obzidja, sten in podobno. Kljub temu, je grad primerna točka za obisk, ker se nahajate sredi neokrnjene narave, saj grad leži v objemu gozdnate pokrajine, med Trebnjem in Mirno Pečjo. Grad Luknja naj bi nastal v 13. stoletju, ko naj bi ga ukazali sezidati vitezi Predjamski. Grad je prvič omenjen leta 1351, po smrti lastnika, dobro poznanega Erazma Predjamskega, pa se je lastništvo spremenilo in pristalo v rokah Habsburžanov, ki so posedovali zavidljivo število gradov na tem področju. Erazem Predjamski je bil izjemno znamenit človek, ki je predstavljal vrline, kot so bojevitost, neustrašnost in prijateljstvo, zato je večkrat omenjen tudi dandanes.
Konec 15. stoletja Habsburžani podarijo objekt Gallom, ki so grad Luknja posedovali približno sto let, nato pa so si ga priženili grofje Barbo. Grad Luknja tekom svojega delovanja poseduje ogromno lastnikov, bolj poznani pa leta 1912 postane Ljudska posojilnica Ljubljana, vse do druge svetovne vojne, ko je omenjeni lastnik novomeški trgovec France Seidl. Grad Luknja je bil mnogokrat tarča turških vpadov, ki pa gradu niso nikoli uspeli zavzeti. Dokončni žebelj v krsto tako gradu prizadene skupina šestnajstih Bošnjakov, ki so leta 1827 prišli iz zahoda in popolnoma izropali grad, odnesli 800 goldinarjev in srebrnino, si pripravili bogato večerjo ter spili dva škafa vina. Tako pričajo ljudske pripovedke, ki povedo nekaj o zgodovini gradu. Grad Luknja je primerna točka za obisk, saj so deli, ki so še ohranjeni lepi in je tako razvidna tudi prvotna stolpičasta oblika.