Soteska, ki se je izoblikovala po zaslugah Tržiške Bistrice, ene izmed slovenskih hudourniških rek, je Dolžanova soteska. Dolžanova soteska je nastala z kipenjem reke čez slapišče velikih belih kamnin oziroma kremenovega konglomerata, ki ga uvrščamo med sedimentne kamnine, katere nastanejo z združenjem proda. Slednje kamnine so v reko Tržiška Bistrica prispele z Borove Peči, ki je imenovana po rdečem boru, rastlinju oziroma drevesju poraščenemu po pobočjih. Rdeči bor spada v družino iglavcev in je izjemno visoko drevo navadno nagnjeno v levo.
Dolžanova soteska premore mnogo krasnih naravnih lepot, posebna znamenitost pa je šest večjih kamnitih stolpov, ki so v bistvu urejeno plezališče za vse navdušene plezalce na naravnih stenah. Na svoj račun pa ne pridejo le slednji, saj ima območje soteske urejene tudi planinsko, geološko, gozdno in razgledno pot ter pot do tehnike partizanskega tiskanja. Dolžanova soteska je zaščitena in zavarovana z poimenovanjem naravnega spomenika, večji del zaslug za to pa imajo ostanki okamnelih rastlin in živali v kamnini paleozoik. Slednji je dobro poznana kamnina srednjega veka. Nahajališče tako predstavlja mnogo različnih vrst, posebej znane pa so vrste luknjičark in ramenonožcev. Dolžanova soteska je povezana z reko Kamniško Bistrico, ki je velika naravna znamenitost, saj premore tudi pregradno slapišče, ki je največje v kremenovem konglomeratu na območju Slovenije. Dolžanova soteska je kot omenjeno precej poznana po plezališčih, ki so tukaj že od leta 1979 in so znana predvsem po zahtevnosti, pri kateri je potrebno izjemno natančno gibanje. Območje je za obisk najbolj primerno v poletnem, pomladnem in jesenskem času, saj je večina sten v senčnem predelu. Znamenitost, ki jo premore tudi Dolžanova soteska je kamniti cestni predor, ki je nastal leta 1895 in je izjemno zanimiv za ogled.